O MENI
Matej Zaplotnik
Moja pot, to sem jaz.
Ta moja pot me je usmerila na delo z družinami, kjer se starša ločujeta. In ta pot ni tlakovana z lastnimi izkušnjami ločitve od partnerke. Kar je na eni strani lahko slabost, saj nimam neposredne osebne izkušnje, kaj v globini lastnih čustev pomeni ločitev od partnerja. Na drugi strani pa je to lahko prednost, saj nisem obremenjen z lastnimi neprijetnimi izkušnjami, ki bi lahko vplivali na moje strokovno delo.
Je pa moja pot polna zgodb otrok, do katerih čutim ogromno spoštovanja in predvsem dolžnost, da jim po svojih najboljših močeh pomagam. Predvsem čutim dolžnost do tistih otrok, ki so se znašli »med dvema ognjema« nekdaj ljubečih in skrbnih staršev.
Moje strokovno delo se že več kot 16 let prepleta z zgodbami različnih otrok, ki imajo tako hude čustvene in posledično vedenjske stiske, da jim starši pri vzgoji niso več kos. In velika večina teh otrok ima za seboj izkušnjo ločitve staršev.
V stanovanjski skupini s temi otroki in mladostniki delam že več kot 16 let. Vloga nas, zaposlenih v tej skupini, je zaščita otrok in delovanje v smeri njihove največje koristi. Izzivi, vsakodnevno spremljanje otrok, staršev, usmerjanje komunikacije med njimi in druge posebnosti dela s temi družinami so mi dale obilo neprecenljivih izkušenj, za katere se mi zdi ne-etično, da bi jih zadrževal zgolj zase.
Poleg tega od leta 2014 delujem tudi v sklopu svetovalnice Centra MIT, kjer pomagam posredno otrokom, neposredno pa največ staršem v obdobju teh zahtevnih življenjskih preizkušenj. Tudi v tem kliničnem delu, spremljanju stisk staršev, analizi izvedenskih mnenj, pri izobraževanju, usposabljanju in dodatnem strokovnem delu s tega specifičnega področja ločitve staršev, sem pridobil ogromno izkušenj, znanja in spretnosti, ki mi pomagajo usmerjati starše v ločitvenem postopku.
Ključni mejniki na moji strokovni poti: